Povsem običajen del življenja je, da občasno zaznavamo anksioznost oziroma tesnobo. Ko odraščamo, se pojavi vedno več trenutkov, ko se zdi, da moramo malo skrbeti – predvsem glede prihodnosti (npr. kako bo s službo, bodo otroci zdravi, kako bom na stara leta…). S skrbjo pride tudi napetost. Tako že lahko govorimo o občasni anksioznosti oziroma tesnobi.

Seveda pa lahko pride do stanja, kjer sta napetost in skrb prisotni dalj časa. Ta oblika anksioznosti oziroma tesnobe je obstojnejša in vsaj na videz neobvladljiva. Občutek tesnobe postaja vedno večji, tako da onemogoči vsakodnevne dejavnosti; zato se lahko zgodi, da oseba, ki jo je strah, vse pogosteje ostaja doma. Povsem vsakdanje situacije postanejo vir in dodaten razlog za skrb, napetost in strah. V takšnem primeru lahko govorimo o anksiozni motnji.

Izraz anksiozna motnja vključuje več različnih oblik anksioznosti oziroma tesnobe:

  • Generalizirana anksiozna motnja, kjer prevladuje občutek, da je svet nevaren in življenje grozno. Določene ljudi je strah bolezni, nekaterih letenja… Na splošno pa prevladuje občutek nevarnosti, četudi dejanske nevarnosti niso prisotne ali mogoče.
  • Panična motnja – panični napadi predstavljajo stalno pričakovanje pred eksplozijo strahu. Strah in napetost sta zelo intenzivna in se stopnjujeta vse do paničnega napada, kjer se pojavi zelo hitro razbijanje srca in težko – lahko tudi onemogočeno – dihanje (tj. hlastanje za zrakom).
  • Socialna anksioznost se pojavi pri izpostavljenosti pred drugimi ljudmi, zato je veliko bolj varno ostati doma. Tesnoba se lahko pojavi kot pretirana skrb za lastno samopodobo (npr. kaj bodo drugi rekli o meni) ali strah pred javnim nastopanjem in avtoriteto.

Depresija predstavlja stanje, kjer se oseba počuti povsem brezupno in žalostno, brez energije in motivacije za kakršnekoli dejavnosti v življenju. Če takšno čustveno stanje vztraja vsaj dva tedna, potem lahko govorimo o depresiji, kjer posameznik potrebuje terapijo za napredovanje in spremembo obstoječih negativnih misli, čustev in vedenj.

S strukturirano terapijo in doslednim delom na sebi je mogoče doseči dolgoročne spremembe, ki izboljšajo kakovost življenja. Danes se – v modernem svetu – s težavami, ki so povezane s tesnobo ali depresijo, srečuje več kot četrtina prebivalstva.

Frankie & Poppy OÜ, Sepapaja 6, 15551 Tallinn, Estonia