Nespečnost je zelo neprijetna; načne prav vse plati posameznikovega življenja. Čez nekaj časa privede do stanja kronične utrujenosti in občutka ujetosti v milni mehurček, poslabša kakovost medosebnih odnosov in komunikacije. Zaradi nespečnosti sta močno okrnjena delovni in dolgoročni spomin. Nespečnost ima globoke psihološke posledice:

1. Zaspani možgani veliko težje opravljajo vsakodnevne aktivnosti; ko možganom primanjkuje spanja, niso učinkoviti in tiste naloge, ki so jih prej opravljali povsem spontano in rutinsko, postanejo zelo zahtevne.

2. Dolgoročni spomin deluje zelo okrnjeno; spanje ima pomembno vlogo pri utrjevanju dejstev in izkušenj. Ko spimo, naši možgani lahko vse dražljaje uredijo v smiselne kategorije in celoto, ki jo spravijo v možganski arhiv (šele temu rečemu, da smo nekaj shranili v spomin). Zaradi nespečnosti je proces učenje zelo upočasnjen.

3. Kratkoročni spomin deluje zelo okrnjeno; kratkoročnemu spominu bi lahko rekli tudi delovni spomin. Nespečnost poseže v delovanje delovnega spomina, saj si oseba ne more zapomniti telefonske številke, ki jo je slišala dve sekundi nazaj. Ker se v delovnem spominu nahajajo številne motnje in šumi, se oseba ne more osredotočiti na pomembnejša dejstva. Občutek milnega mehurčka, kjer stvari samo sprejemamo, vendar ne pridejo do nas, se tako še poglobi.

4. Pozornost in osredotočenost skoraj ne delujeta; optimalno delovanje naše pozornosti nam omogoči, da v kopici informacij znamo izluščiti tisto, ki je za določeno situacijo pomembna. Ko smo osredotočeni, skoraj rutinsko ločujemo različne glasove, zaznavamo pomembne podrobnosti, lahko sledimo enemu premikajočemu predmetu in ga ločimo od ostalih – v poplavi vseh (motečih) informacij smo pozorni in osredotočeni samo na tiste, ki so pomembne za nas. Seveda, če smo naspani. Nespečnost načne sposobnost pozornosti in osredotočenosti, saj ne moremo slediti sporočilom naših čutil, kot bi si to morda želeli. Ko smo utrujeni, se tudi naša čutila zaščitijo tako, da svoje delovanje utišajo.

5. Načrtovanje postane zelo težavno ali skoraj nemogoče; po 36 urah brez spanja je sposobnost načrtovanja zelo okrnjena, saj je usklajevanje številnih dejanj kot začetniško žongliranje s preveč žogicami. Številni psihološki testi kažejo, da pri načrtovanju ključno vlogo igra sposobnost predvidevanja, koliko časa bomo potrebovali za posamezno nalogo in odločitev, kje začeti in kako nadaljevati. Vse skupaj je zelo zapleten kognitivni proces, ki ga s pomanjkanjem spanja ne moremo optimalno izvesti.

6. Rutina in navade prevladajo ter privedejo do apatije; zaradi nespečnosti nimamo energije za načrtovanje nečesa novega in vznemirljivega. Če že načrtujemo, pa se hitro razvije občutek, da nimamo nadzora nad tem, da bi vse skupaj pripeljali od začetka do konca. Zaradi tega se v možganih vedno znova sprožijo znani odzivi, kar še dodatno okrepi rutino in navade. Če smo v stanju t.i. avtomatičnega delovanja dalj časa, se lahko hitro razvije apatija. Apatijo opisujemo stanje, kjer vlada pomanjkanje čustev in občutkov ali pa stanje brezbrižnosti.

7. Izumiranje možganskih celic – kopica znanstvenih študij, ki preučuje vplive nespečnosti na možgane, izpostavlja izrazito negativen vpliv na možganske celice.

Povezave med pomanjkanjem spanja in duševnimi simptomi so že večkrat potrjene in dokazane, hkrati pa tudi duševne bolezni zelo poslabšajo spanje. Hipnoza je pri odpravljanju vzrokov in razlogov za nespečnost zelo uspešna, zato lahko prva izboljšanja spanja zaznate že po drugem srečanju oziroma hipnozi. Lahko noč!

Frankie & Poppy OÜ, Sepapaja 6, 15551 Tallinn, Estonia