Občasna tesnoba predstavlja povsem naraven odziv našega telesa na okoliščine, ki nam niso povsem po godu. Občasna tesnoba je tako povsem normalna sestavina našega življenja; zaznamo jo lahko pred pomembno odločitvijo ali pa ko stojimo pred vrati nadrejenega, ki nas je poklical na sestanek. Otroci in mladostniki tesnobo zaznavajo, ko jih naslednji dan čaka pomemben preizkus znanja. O težavah s tesnobo pa začnemo govoriti šele takrat, ko časovni okvir občasnosti preraste v pogost ali stalen občutek notranjega tiščanja. Strokovno te težave opisujemo s splošnim izrazom anksiozne motnje. Ljudje, ki se soočajo z anksioznimi motnjami, potrebujejo strokovno pomoč, saj težave ne izginejo same od sebe. Skozi čas, če oseba ostaja neaktivna, se lahko težave še povečujejo. Tesnoba vpliva na posameznikovo življenje in delovno uspešnost ter njegove medosebne odnose.

Ameriški Nacionalni inštitut za duševno zdravje navaja podatke, da naj bi se v letu 2005 kar 12% odraslih Američanov soočalo z anksioznostjo. V Evropi naj bi 50 milijonov ljudi trpelo za anksioznostjo in čeprav natančnejših podatkov za Slovenijo nimamo, pa se številka vsako leto povečuje tudi pri nas. Slednje lahko sklepamo iz vedno več receptov za anksiolitike in antidepresive, ki jih predpišejo zdravniki in psihiatri. Ženske naj bi bile tesnobi bolj izpostavljene kot moški; podatki namreč kažejo, da pri ženskah obstaja kar 60% verjetnost za občutke tesnobe in zaskrbljenosti vsaj enkrat v življenju. Najbolj občutljivo starostno skupino predstavljajo ženske med 30. in 44. letom, ki živijo v urbanem okolju. Verjetnost za anksioznost v tej starostni skupini je skoraj 40-odstotna.

Odgovorov na to, kako lahko učinkovito pomagamo tistim, ki se soočajo s tesnobo, je seveda kar nekaj. Zelo uspešna je kognitivno-vedenjska terapija, pa tudi hipnoza ali čuječnost (angl. mindfulness) in avtogeni trening ter meditacija. Skupni imenovalec vsem pristopom je učenje novega načina vedenja, ki vsebuje veliko elementov sprostitve. Klinični psiholog dr. Thomas D. Borkovec iz Pensilvanske univerze v ZDA prisega na različne tehnike sproščanja, saj so številne raziskave pokazale pozitiven vpliv sproščenosti na predelovanje čustev. Ljudje z motnjami anksioznosti imajo veliko težav pri čustvih; čustev ne znajo primerno zaznavati, prav tako pa jih pogosto ne razumejo.

Sprostitev omogoči hitrejše predelovanje čustev, ki tako iz negativnega predznaka, pridobijo nevtralnost. To predstavlja temelj za nadaljnje delo. Osnovni cilj vsake terapije je, da se oseba nauči novih vzorcev razmišljanja in čustvovanja.

Osebe z anksiozno motnjo so, če so sprostitev (v obliki zvočnih zapisov pri hipnozi ali vizualizacij) izvajale tudi doma, dosegale veliko boljše rezultate. Ko globoko sproščenost vadimo dalj časa, lahko tesnobo premagujemo uspešneje.

Frankie & Poppy OÜ, Sepapaja 6, 15551 Tallinn, Estonia