Izgorelost je danes pogost pojav, številni statistični podatki v modernih državah pa kažejo, da se izgorelost bolj pogosto pojavlja pri ženskah po 30. letu (tj. po nekaj letih zagnanega dela, ko se končno pojavi tisto obdobje, ko naj bi uživali sadove preteklega dela…). Hm, sadovi preteklega dela so lahko tudi delo v večernih urah, pregledovanje e-pošte med vikendi in/ali dopustom, občutek pomanjkanja časa. Če smo že naredili vse (ker smo delali zvečer, včasih tudi med dopustom), pa je del uspešnega dela tudi izgorelost. Zdaj. Ki pride malo z zamudo oziroma zakasnitvijo. Sploh, ker “nežnih” opozoril izgorelosti prej ne opazimo, ne slišimo in ne upoštevamo. Glavoboli, nespečnost in utrujenost. Nimamo časa, da bi telesne znake upoštevali, ker je tolikooooo dela.

Ameriško psihološko združenje (APA) izgorelost definira kot: daljše časovno obdobje, ko posameznik doživlja izčrpanost in pomanjkanje zanimanja za naloge/stvari, kar se kaže kot slabša delovna učinkovitost. Velik del izgorelosti je povezan s kroničnim stresom. Kronični stres ne pomeni nujno okoliščin, kjer bi se počutili ogroženo, kronični stres praviloma predstavljajo vsakodnevno hitenje, večopravilnost (angl. multitasking), občutek stalne potrebe po pripravljenosti, količina dela in visoka pričakovanja. Čisto nič neobičajnega, vendar ker to traja vsak dan in leta, gre za kroničen stres.

Izgorelost lahko uniči zdravje, zadovoljstvo, samozavest in delovno uspešnost. Da bi izgorelost lahko ujeli zgodaj, je tukaj 10 najbolj očitnih znakov:

  1. Utrujenost (na začetku) in izčrpanost (bolj na koncu) sta najbolj očitna znaka, da nekaj ni v redu. Utruejnost in izčrpanost je lahko mentalna, čustvena ali fizična. Gre za občutek, da nimamo energije in da smo povsem prazni.
  2. Pomanjkanje motivacije se kaže, da ne zaznavamo prijetne vznemirjenosti in strasti do dela, da ni tiste iskrice. To se lahko kaže tudi kot odpor, ko moramo zjutraj v službo ali kot notranji dialog, kjer se še v postelji prepričujemo, da moramo vstati.
  3. Frustracije, cinizem in druga negativna čustva – občutek, da lasten prispevek ni več pomemben, da bi delo lahko teklo tudi brez našega prispevka, občutek razočaranosti. Veliko bolj smo pesimistični. Negativna čustva so vedno del življenja, vendar ko prevladujejo, je to lahko znak izgorelosti.
  4. Kognitivne težave se odražajo kot slabši spomin in slaba koncentracija. Ko smo v stresu, se naša koncentracija zelo spremeni: osredotočeni smo na negativen element, saj nam to evolucijsko pomaga, da težavo rešimo. Naša telesa in možgani so ustvarjeni za kratkoročne stresne okoliščine, ko pa gre za kroničen stres (ki se ga sploh ne zavemo), pa se spremenjena koncentracija, pojavlja dalj časa. Zato nismo sposobni osredotočeno reševati drugih stvari. Odziv beg-boj negativno vpliva na proces odločanja, prav tako smo bolj pozabljivi.
  5. Slabša delovna učinkovitost – če niste prepričani, kako učinkoviti ste, preverite, koliko časa ste potrebovali včasih in koliko sedaj. Če se pojavi vzorec, da potrebujete dalj časa (sploh pri rutinskih nalogah), potem lahko govorimo o izgorelosti.
  6. Težave v medosebnih odnosih se kažejo kot več konfliktov z drugimi ali umik (tj. čim manj komunikacije, ker nam to predstavlja napor). Včasih se zgodi tudi to, da smo fizično prisotni, vendar povsem drugje z mislimi.
  7. Slaba skrb zase se lahko odraža kot iskanje “tolažbe” v neučinkovitih rešitvah (morda se res zdi, da hitro, vendar za kratek čas, dobimo večji odmerek energije): kajenje, povečane količine alkohola, sladkarije ali mastna hrana, igranje video igric. Zjutraj pa veliko kave, da se sploh lahko odvlečemo v službo.
  8. Stalna preobremenjenost z delom (tudi, ko nismo v službi); ko ne delamo, naj bi se naša energija obnovila. Če smo stalno obremenjeni z delom (ker o njem razmišljamo), potem si ne opomoremo od dejanskih napetosti, ki so se zgodile v službi. Popoldne in čez vikende ter med dopustom, potrebujemo čas, da dejansko ne delamo (kar pomeni tudi ne mislimo o službi). Samo tako si lahko opomoremo in napolnimo baterije.
  9. Zmanjšana raven zadovoljstva na skoraj vseh področij (tj. kariera, zasebno življenje) in povečani strahovi.
  10. Zdravstene težave se na začetku izgorelosti kažejo kot psihosomatika ali kot prevladujoče psihološke težave (npr. strahovi, tesnoba, pomanjkanje samozavesti). Čez nekaj časa pa izgorelost privede do težav s srcem in prebavo.

Ko zaznamo znake stresa in izgorelosti, lahko veliko naredimo sami. Na začetku se lahko pogosteje odločimo za sproščanje, druženje z naravo in terapijo, ki nam bo pomagala razvozlati vzorce, v katerih smo se znašli. Tako bomo dolgoročno bolj “opremljeni” za upravljanje z zahtevnimi okoliščinami izgorelosti, kroničnega stresa in drugih izzivov, ki jih prinese življenje.

Frankie & Poppy OÜ, Sepapaja 6, 15551 Tallinn, Estonia